D (Dada–Dutka)

*Dada (Dáda) vidi Migdada,

gen. -ē; vok. Dâdo; prisv. pridjev Dádīn; žensko ime (rijetko).

Hipok. od Migdáda

Dalila (Dalìla),

gen. -ē; vok. Dalìla; prisv. pridjev Dalìlīn; žensko ime (rijetko).

Iz st. hebr. ali u prijevodu toga imena ima neslaganja. B. Klaić navodi da Dalila znači »ljubljena«, a G. Drosdowski to pre­odi »ona kojoj kosa pada u uvojcima«.

Dalila je ime djevojke iz biblijske priče, koja je uništila židovskog junaka Samsona odrezavši mu kosu u kojoj se krila njegova snaga.

Damad (Dȁmād),

gen. -a; vok. Dȁmāde; prisv. pridjev Dȁmādov; muško ime (rijetko).

Iz perz. dāmād = mladoženja; zet.

Hipok. Dámo

*Damo (Dámo) vidi Damad,

gen. -ē (u ist. Herc. -a); vok. Dâmo; prisv. pridjev Dámīn (u ist. Herc. Dámov); muško ime (rijetko).

Hipok. od Dȁmād

Danijal (Danìjāl),

gen. -ála; vok. Dȁnijāle: prisv. pridjev Danijálov; muško ime (rijetko).

Iz st. hebr. Daniel = bog je (moj) sudac; bog sudi.

Daniš (Dániš),

gen. -a; vok. Dániše, Dánišu; prisv. pridjev Dánišev, Dánišov; muško ime (rijetko).

Iz perz. dāniš = znanje; nauka; znanost.

Darija (Dârija),

gen. -ē; vok. Dârija; prisv. pridjev Dârijīn; žensko ime (rijetko).

Iz perz. ovo ime ima isti korijen kao i ime starog poznatog perzijskog kralja Darija, a moglo bi se prevesti kao: gos­podarica, vladarica; ona koja ima posjed i vlast.

*Dašo (Dášo) vidi *Daut i Davud,

gen. -ē; (u ist. Herc. -a); vok. Dâšo; prisv. pridjev Dášīn (u ist. Herc. Dášov); muško ime (rijetko).

Hipok. od Dȁut

*Daut (Dȁut) vidi Davud,

gen. -a; vok. Dȁute; prisv. pridjev Dȁutov; muško ime (frekv.).

Modif. od Dávūd

Hipok. Dášo

Davud (Dávūd ili Dávud),

gen. -úda; vok. Dávūde; prisv. pridjev Davúdov; Dávud, gen. -a; vok. Dávude; prisv. pridjev Dávudov; muško ime (rijetko).

Iz tur. Davud < ar. Dāwūd (lično m. ime) < st. hebr. David (skr. od Dodhavahu) = voljeni, ljubljeni, dragi; Jahveov ljubimac.

Modif. Dȁut.

*Dedaga (Dȅdaga) vidi Derviš i Agan,

gen. -ē; vok. Dȅdaga; prisv. pridjev. Dȅdagīn; muško ime (manje frekv.).

Složeno od hipok. Dédo (< Dèrvīš) i aga.

*Dedica (Dèdica) vidi Derviš,

gen. -ē; vok. Dèdica, Dèdice; prisv. pridjev Dèdičīh; muško ime (rijetko).

Hipok od Dèrvīš

*Dedija (Dèdija) vidi Derviš,

gen. -ē; vok. Dèdija; prisv. pridjev Dèdijīn; muško ime (rijetko).

Izv. od hipok. Dédo (< Dèrvīš) dodavanjem na osnovu našeg nastavka -ija.

*Dedo (Dédo) vidi Derviš,

gen. -ē (u ist. Herc. -a); vok. Dêdo; prisv. pridjev Dédīn (u ist. Herc. Dédov); muško ime (rijetko).

Hipok. Dèrvīš

*Deduka (Dèduka) vidi Derviš,

gen. -ē; vok. Dèduka; prisv. pridjev Dèdukīn; muško ime (rijetko).

Hipok. od Dèrvīš

Delija (Dèlija),

gen. -ē; vok. Dèlija; prisv. pridjev Dèlijīn; muško ime (rijetko).

Iz tur. deli = jak; silan; žestok; silovit; zanesenjak + naš nast. -a (radi deklinacije).

Delije su bile poseban rod vojske u Turskoj Carevīni.

*Delva (Délva) vidi Devleta,

gen. -ē; vok. Dêlvo; prisv. pridjev Délvīn; žensko ime (ri­jetko).

Modif. od hipok. Dévla (< Dèvleta)

Demir (Dèmir),

gen. -a; vok. Dèmire; prisv. pridjev Dèmirov; muško ime (rijetko).

Iz tur. Demir (vlastito ime) = željezo, gvožđe; gvozden.

Hipok. Démko

Demirel (Dèmirel),

gen. -a; vok. Dèmirele; prisv. pridjev Dèmirelov; muško ime (rijetko).

Iz tur. Demirel (prezime), složeno od tur. demir = gvožđe, željezo; gvozden i tur. el = ruka. Značenje = gvozdena ruka, ruka kao gvožđe.

*Demko (Démko) vidi Demir,

gen. -ē; (u ist. Herc. -a); vok. Dêmko; prisv. pridjev Démkīn (u ist. Herc. Démkov); muško ime (rijetko).

Hipok. od Dèmir

*Derva (Dȅrva) vidi Derviš,

gen. -ē; vok. Dȅrva; prisv. pridjev Dȅrvīn; muško ime (c. Herc.) (manje frekv.).

Hipok. od Dèrvīš

*Derva (Dérva) vidi Derviša,

gen. -ē; vok. Dêrvo; prisv. pridjev Dérvīn; žensko ime (frekv.).

Hipok. od Dervíša

*Dervija (Dèrvija) vidi Derviša,

gen. -ē; vok. Dèrvija; prisv. pridjev Dèrvijīn; žensko ime (rijetko).

Izv. od hipok. Dérva (< Dervíša) dodavanjem na osnovu našeg nast. -ija.

Derviš (Dèrvīš, Dèrviš ili Dȅrvīš),

gen. -íša; vok. Dȅrvīšu, Dȅrvīše; prisv. pridjev Dervíšev, Dervíšov; Dèrviš, gen. -a; vok. Dèrviše, Dèrvišu; prisv. pridjev Dèrvišov, Dèrvišev; muško ime (frekv.).

Iz tur. Derviş (lično m. ime), od perz. derwīš = skroman i pobožan čovjek; siromah.

Hipok. Dèdica, Dédo, Dèduka, Dȅrva, Dérvo, Déšo

*Derviša (Dervíša) vidi Derviš,

gen. -ē; vok. Dervíša; prisv. pridjev Dervíšīn; Dèrviša, gen. -ē; vok. Dèrviša; prisv. pridjev Dèrvišīn; žensko ime (frekv.).

Izv. od m. imena Dèrvīš dodavanjem našeg nast. -a za ženski rod.

Hipok. Dćrva, Dèrvija, Déša, Díša, Dìšija

*Dervišalija (Dervišàlija) vidi Derviš i Alija,

gen. -ē; vok. Dervišàlija; prisv. pridjev Dervišàlijīn; muško ime (rijetko).

Složeno ime od Dèrvīš i Àlija

*Dervo (Dérvo) vidi Derviš,

gen. -ē (u ist. Herc. -a); vok. Dêrvo; prisv. pridjev Dérvīn (u ist. Herc. Dérvov); muško ime (frekv.).

Hipok. od Dèrvīš

*Deša (Déša) vidi Derviša,

gen. -ē; vok. Dêšo; prisv. pridjev Déšīn; žensko ime (rijetko).

Hipok. od Dervíša

*Dešo (Déšo) vidi Derviš,

gen. -ē; (u ist. Herc. -a); vok. Dêšo; prisv. pridjev Déšīn (u ist. Herc. Déšov); muško ime (rijetko).

Hipok. od Dèrvīš

*Devka (Dévka) vidi Devleta,

gen. -ē; vok. Dêvko; prisv. pridjev Dévkīn; žensko ime (rijetko).

Hipok. od Dèvleta

*Devla (Dévla) vidi Devleta,

gen. -ē; vok. Dêvlo; prisv. pridjev Dévlīn; žensko ime (frekv.).

Hipok. od Dèvleta

Modif. Délva

Devleta (Dèvleta),

gen. -ē; vok. Dèvleta; prisv. pridjev Dèvletīn; žensko ime (frekv.).

Iz tur. Devlet (lično ž. ime), od ar. dewle(t) = sreća; gospodstvo, vlast; moć; država; carstvo + naš nast. -a za ženski rod.

Hipok. i hipok. derivati: Dévla, Dèvlija, Dévka.

*Devlija (Dèvlija) vidi Devleta,

gen -ē; vok. Dèvlija; prisv. pridjev Dèvlijīn; žensko ime (frekv.).

Izv. od hipok. Dévla (< Dèvleta) dodavanjem na osnovu našeg nast. -ija.

*Diba (Díba) vidi Ediba,

gen. -ē; vok. Dîbo; prisv. pridjev Díbīn; žensko ime (rijetko).

Hipok. od Edíba

*Dibo (Díbo) vidi Edib,

gen. -ē (u ist. Herc. -a); vok. Dîbo; prisv. pridjev Díbīn (u ist. Herc. Díbov); muško ime (rijetko).

Hipok. od Èdīb

*Dida (Dída) vidi Nadida,

gen. -ē; vok. Dîdo; prisv. pridjev Dídīn; žensko ime (rijetko).

Hipok. od Nadìda

*Dika (Díka) vidi Sadija, Sadika i Sidika,

gen. -ē; vok. Dîko; prisv. pridjev Díkīn; Dȉka, gen. -ē; vok. Dȉka; prisv. pridjev Dȉkīn; žensko ime (frekv.).

Hipok. od Sadìja, Sadíka, Sidíka

*Diko (Díko) vidi Sadik,

gen. -ē (u ist. Herc. -a); vok. Dîko; prisv. pridjev Díkīn (u ist. Herc. Díkov); muško ime (frekv.).

Hipok. od Sádik

*Dila (Díla) vidi Adila, Dilfuruza, Dilruha i Nadila,

gen. -ē; vok. DîIo; prisv. pridjev Dílīn; žensko ime (manje frekv.).

Hipok. od Adìla, Dilfurúza, Dilrúha, Nadìla

Dilaver (Diláver),

gen. -a; vok. Dilávere; prisv. pridjev Diláverov; muško ime (rijetko).

Iz perz. dilāwer = hrabar; junačan; vrijedan; srčan; ođvažan.

*Dilba (Dílba) vidi Dilbera,

gen. -ē; vok. Dîlbo; prisv. pridjev Dílbīn; žensko ime (ma­nje frekv.).

Hipok. od Dìlbera

Dilber (Dìlber),

gen. -a; vok. Dìlbere; prisv. pridjev Dìlberov; muško ime (manje frekv.).

Iz perz. dilber = lijep, krasan; dražestan; ljepotan; dragan.

Hipok. Dílbo

Dilbera (Dìlbera),

gon. -ē; vok. Dìlbera; prisv. pridjev Dìlberîn; žensko ime (manje frekv.).

Izvedeno od m. imena Dìlber dodavanjem našeg nast. -a za ženski rod.

Hipok. Dílba

*Dilbo (Dílbo) vidi Dilber,

gen. -ē; (u ist. Herc. -a); vok. Dîlbo; prisv. pridjev Dílbīn (u ist. Herc. Dílbov); muško ime (rijetko).

Hipok. od Dìlber

*Dilfa (Dílfa) vidi Dilfuruza,

gen. -ē; vok. Dîlfo; prisv. pridjev Dílfīn; žensko ime (rijetko).

Hipok. od Dilfurúza

Dilfuruza (Dilfurúza),

gen. -ē; vok. Dilfurúza; prisv. pridjev Dilfurúzīn; žensko ime (rijetko).

Iz perz. dilfurūz (dilefrūz) = ugodna; privlačna; zabavna; simpatična (dosl. »ona koja srce zapali«) + naš nast. -a za ženski rod.

Hipok. Díla, Dílfa

*Dilka (Dílka) vidi Adila i Dilruha,

gen. -ē; vok. Dîlko; prisv. pridjev Dílkīn; žensko ime (rijetko).

Hipok. od Adìla, Dilrúha

Dilruha (Dilrúha),

gen. -ē; vok. Dilrúha; prisv. pridjev Dilrúhīn; žensko ime (rijetko).

Složeno ime od perz. diI = srce i ar. rūḥ = duša + naš nast. -a za ženski rod. Dosl. značenje = srce i duša.

Hipok. Díla

*Dina (Dína) vidi Behaudina, Dželaludina, Džemaludina, Fahrudina, Medina, Mersudina, Muhidina, Sabrudina, Sadina i Sadudina,

gen. -ē; vok. Dîno; prisv. pridjev Dínīn; žensko ime (frekv.).

Hipok. od: Behaudína, Dželaludína, Džemaludína, Fahrudína, Medína, Mersudína, Muhidína Sabrudína, Sadína, Sadudína

*Dino (Díno) vidi Alaudin, Alijudin, Aladin, Džemaludin, Dževaludin, Elmedin, Fahrudin, Izudin, Kemaludin, Maludin, Mevludin, Muhidin, Mersudin, Sabahudin, Sabrudin, Sadudin i Salahudin,

gen. -ē (u ist. Herc. -a); vok. Dîno; prisv. pridjev Dínīn (u ist. Hcrc. Dínov); muško ime (frekv.).

Hipok. od: Alaùdīn, Alijùdīn, Alàdīn, Džemalùdīn, Dževalùdīn, Elmèdīn, Fahrùdīn, Izùdīn, Kemalùdīn, Malùdīn, Mevlùdīn, Muhìdīn, Mersùdīn, Sabahùdīn, Sabrùdīn, Sadùdīn, Salahùdīn

*Diša (Díša) vidi Derviša,

gen. -ē; vok. Dîšo; prisv. pridjev Díšīn; žensko ime (manje frekv.).

Hipok. od Dervíša

*Dišija (Dìšija) vidi Derviša,

gen. -ē; vok. Dìšija; prisv. pridjev Dìšijīn; žensko ime (rijetko).

Hipok. od Dervíša

*Diza (Díza) vidi Dizija,

gen. -ē; vok. Dîzo; prisv. pridjev Dízīn; žensko ime (rijetko).

Hipok od Dìzija

Dizija (Dìzija),

gen. -ē; vok. Dìzija; prisv. pridjev Dìzijīn; žensko ime (rijetko).

Iz tur. dizi = ogrlica od dukata ili bisera + naš nast. -a za ženski rod.

Hipok. Díza

*Duda (Dúda) vidi Dudija,

gen. -ē; vok. Dûdo (u ist. i c. Herc. Dûde); prisv. pridjev Dúdīn; žensko ime (frekv.).

Hipok. od Dùdija

*Dudeta (Dúdeta) vidi Dudija,

gen. -ē; vok. Dúdeta; prisv. pridjev Dúdetīn; žensko ime (manje frekv.).

Izv. od hipok. Dúda (< Dùdija) dodavanjem analog. nast. -eta (na osnovu).

Dudija (Dùdija),

gen. -ē; vok. Dùdija; prisv. pridjev Dùdijīn; žensko ime (manje frekv.).

Izv. od tur. dudu = žena, gospođa dodavanjem na osnovu našeg nast. -ija. (Pretpostavlja se da je tur. dudu iz perz. tūtī = papagaj).

Hipok. Dúda, Dȕtka

*Dukan (Dùkan) vidi Abduka i Abdulah,

gen. -a; vok. Dùkane; prisv. pridjev Dùkanov; muško ime (rijetko).

Hipok. od Àbduka (< Abdùlāh)

*Dulo (Dúlo) vidi Abdulah,

gen. -ē; (u ist. Herc. -a); vok. Dûlo; prisv. pridjev Dúlīn (u ist. Herc. Dúlov); muško ime (manje frekv.).

Hipok. od Abdùlāh

Durak (Dȕrāk),

gen. -a; vok. Dȕrāče; prisv. pridjev Dȕrākov; muško ime (rijetko).

Iz tur. Durak (lično ime) u prenesenom, figurativnom značenju = stalan; čvrst; postojan (< tur. infinitiva durmak = mirovati; stajati; umiriti se).

Hipok. Dúro

*Duran (Dȕrān) vidi Durak,

gen. -a; vok. Dȕrāne; prisv. pridjev Dȕrānov; muško ime (manje frekv.).

Izv. od hipok. Dúro (<Dȕrāk) dodavanjem na osnovu našeg nast. -an.

Durmiš (Dùrmiš),

gen. -a; vok. Dùrmiše; prisv. pridjev Dùrmišev, Dùrmišov; muško ime (manje frekv.).

Iz tur. Durmiş (Durmuş) (lično m. ime) = onaj koji je stajao, trpio, izdržao.

Hipok. Dúrmo

*Durmo (Dúrmo) vidi Durmiš,

gen. -ē (u ist. Herc. -a); vok. Dûrmo; prisv. pridjev Dúrmīn (u ist. Herc. Dúrmov); muško ime (manje frekv.).

Hipok. od Dùrmiš

*Duro (Dúro) vidi Durak,

gen. -ē (u ist. Herc. -a); vok. Dûro; prisv. pridjev Dúrīn (u ist. Herc. Dúrov); muško ime (rijetko).

Hipok. od Dȕrāk

*Dursa (Dúrsa) vidi Dursuma,

gen. -ē; vok. Dûrso; prisv. pridjev Dúrsīn; žensko ime (rijetko).

Hipok. od Dùrsuma

*Dursum (Dùrsum),

gen. -a; vok, Dùrsume; prisv. pridjev Dùrsumov; muško ime (rijetko).

Modif, od tur. dursın = neka stane; neka prestane. (Imperativ od tur. gl. durmak = stati; prestati). Ovakvo se ime obično davalo ako su nekome mnogo umirala djeca, pa da bi se bar jedno sačuvalo od prerane smrti, dade mu se zaštitno ime Dursum.

*Dursuma (Dùrsuma) vidi *Dursum,

gen. -ē; vok. Dùrsuma; prisv. pridjev Dùrsumīn; žensko ime (rijetko).

Izvedeno od m. imena Dùrsum dodavanjem našeg nastavka -a za ženski rod.

Hipok. Dursa

*Dutka (Dȕtka) vidi Dudija,

gen. -ē; vok. Dȕtka, Dȕtko; prisv. pridjev Dȕtkīn; žensko ime (manje frekv.).

Hipok. od Dùdija

© Copyright